Zgodovina anatomije klitorisa

Beseda klitoris izvira iz grške besede “kleitoris”, kar pomeni “majhen hrib”. 

150 pr.n.št. Prvo zabeleženo priznanje ženske spolne anatomije je bilo v času rimskega cesarstva s strani Klavdija Galena, ki je teoretiziral, da »vse dele, ki jih imajo moški, imajo tudi ženske, razlika med njimi pa je le v eni stvari, in sicer v tem, da pri ženskah deli so znotraj, medtem ko so pri moških zunaj« – ni omenil klitorisa.

[velika vrzel v časovnem okviru] Več stoletij družbene oblasti zavračajo seciranje trupel iz različnih moralnih in verskih razlogov.

Leta 1486 je bilo objavljeno Čarovniško kladivo, ki je vzburjeni in nabrekli klitoris identificiralo kot “hudičev sesek” in trdilo, da je to dokaz trgovanja s hudičem ali čarovništva.

1452-1519: Leonardo da Vinci je odgovoren za ogromen napredek v človeški anatomiji, s seciranjem človeških trupel, da bi jih podrobno pregledal in ponazoril. Zaradi očitnega pomanjkanja razpoložljivih ženskih trupel so bila da Vincijeva trupla pogosto izbrana med mrtvimi kriminalci – več njegovih risb ženskega reproduktivnega sistema ima napačne podrobnosti, ki so bolj podobne živalim kot ljudem.

Leta 1671 je babica Jane Sharp opisala klitoris kot vir užitka in ga imenovala “ženski penis”.

18. stoletje: V celotnem 18. stoletju je obstajal trend anatomske umetnosti, vzorcev celega telesa.

Najbolj podrobne anatomske reference na klitoris vidimo leta 1672 pri Reignerju De Graafu in leta 1844 pri nemškem anatomu Georgeu Ludwigu Kolbeltu, ki poskuša dokazati, da je ženska anatomija enaka moški.

Na začetku 20. stoletja je Sigmund Freud verjel, da so orgazmi, doživeti s stimulacijo klitorisa, “nezreli” v primerjavi z orgazmi, doseženimi z vaginalno penetracijo. Šel je celo tako daleč, da je ženske, ki niso dosegle orgazma s penetracijo, označil za “frigidne in potrebne psihiatrične pomoči”.

Leta 1953, je biolog Alfred Kinsey izjavil, da je klitoris središče ženskega užitka.

Leta 1966 sta Masters & Johnson v svojem laboratoriju testirala tako klitoralni kot vaginalni orgazem in ugotovila, da sta v bistvu enaka, ko gre za spolni odziv, kar opusti Freudovo teorijo hierarhije orgazma.

Toda šele leta 1998 smo zares začeli razumeti klitoris.

V zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja je avstralska urologinja Helen O’Connell opazila skrb, ki je bila posvečena med operacijo prostate za zaščito živčnih končičev v spolni anatomiji ljudi s penisom. Spraševala se je, zakaj med operacijo niso enako skrbno zaščitili ljudi z vulvami in vaginami.

To jo je pripeljalo do študija anatomije klitorisa, ki je leta 1998 razkrila pravo anatomijo klitorisa z nadaljnjo študijo in potrditvijo, objavljeno leta 2005.